Po raziskavah sodeč in osebnem občutku, je vpliv na okolje zelo pozitiven. Kot pravi pregovor,: "Vse kar se sveti, še ni zlato", ima Covid-19 tudi zelo veliko negativnih učinkov na okolje in ljudi. Kvaliteta zraka se je bistveno izboljšala. V New Yorku in Indiji je bilo celo za 50% manj N2O delcev v zraku (Singh. V, Mishra. V, 2021). Vse kot posledica "lockdown-a". Upam, da smo se naučili, da je možno tudi veliko kvalitetnega dela od doma, manj potovanj in manj potrošništva. Rabimo mnogo manj, kot mislimo, da rabimo. Kvalitete vode se je bistveno izboljšala in s tem omogočila ekosistemu oživitev (tudi zaradi manj turistov in hrupa). Ampak, maske in testi so narejeni iz materialov, ki niso biološko razgradljivi. Ljudje komaj čakamo "normalnost", tudi v upanju nizkocenovnih prevozov. Smo se res spremenili ali smo se spremenili samo za dve leti? Gospodarstvo se pobira. Tudi v ZDA In Kitajski, ki sta eni največjih onasneževalcev okolja. Evropejci smo "pridni" in bomo imeli zeleno Evropo. Bojim pa se, da rabimo zeleni Svet.
Covid 19 je sprožil učinek metulja. Če smo na eni strani s svojo odsotnostjo sprožili čiščenje narave (delfini v Benetkah, kristalno čista voda, manj avtomobilov na cestah), smo na drugi strani proizvedli enormno količino dodatne plastike (maske, testi, zaščitna oprema v medicini). Vseeno smo nekaj naredili dobrega, hkrati pa veliko slabega. Narava se je spočila v določenih turistično obleganih mestih, po drugi strani pa vsa ta dodatna plastika, ki se težko reciklira. Zaradi dela od doma in karanten, smo bili primorani naročiti večino stvari preko interneta. S tem smo zmanjšali emisije CO2, ker se nismo sami nekam odpeljali, ampak so nam zadevo dostavili (hrana, obleke, tehnika,…). Zmanjšal se je tudi letalski promet, vendar vseeno premalo, da bi se okolje regeneriralo. Če bi nadaljevali v tej smeri, bi bil napredek viden zelo hitro. Kot je rekla Mojca, upam da se bodo države držale pariškega sporazuma, saj vsaka država znotraj svojega sistema lahko naredi veliko.
Posledic je ogromno, nekaj pozitivnih in veliko negativnih. Poleg vseh smeti, ki jih je pandemija prinesla s seboj, velikokrat slišim o duševnih težavah, s katerimi se bojuje vedno več ljudi, starostna meja se niža vse tja do osnovnošolskih otrok, in taka kriza še nikoli ni bila tako obširna, pustila bo posledice na ogromnem številu družin, ki se bodo poznale še zelo dolgo časa.
Posledice te pandemije bodo za okolje kar velike. Samo koliko odpadkov smo naredili s temi dodatnimi maskami, testi, cepivi in drugimi zdravstvenimi odpadki. Čeprav se je na začetku pandemije govorilo, da smo s tem ko smo omejili gibanje ljudi očistili ozračje, smo po drugi strani proizvedli še enkrat več embalaže za enkratno uporabo. Premalo se ljudje zavedamo pomen našega planeta in premalo naredimo zanj.
Zaradi pandemije, ki je svet čez noč postavila v "on hold" položaj so za nekaj časa zastali tudi največji onesnaževalci, kot sta industrija in transport. Pomemben učinek na okolje ima tudi hrup in zmanjšanje je ugodno vplivalo. Vsi ti učinki so bili zelo hitro vidni po celem svetu.
Po drugi strani pa se je povečala količina embalaže za enkratno uporabo, zdravstveni odpadki, ki zahtevajo posebno obravnavo. Usmerjenost sveta v odpravo pandemije je postala tudi priložnost za nelegalne aktivnosti v naravi. Iz satelitskih posnetkov je razviden poseg v brazilskih gozdovih. Ocenjujejo, da se je krčenje gozdov v prvih štirih mesecih leta 2020 v primerjavi z letom prej povečalo za 55%.
Razumljivo je, da se je svet globalno v zadnjih mesecih posvečal odpravi pandemije. Pomembno pa je, da pereči problem reševanja zemlje z zelenimi dogovori čim prej spet postavimo na prvo mesto, če želimo ohraniti naravo in preživeti na tem planetu.
Pandemija je za okolje prinesla opazen, a kratkotrajen pozitiven učinek. Poročila z vsega sveta kažejo, da so se po izbruhu COVID-19 okoljske razmere, vključno s kakovostjo zraka in kakovostjo vode v rekah izboljšale. Ministrstvo za okolje na Kitajskem je nedavno razkrilo, da se je kakovost zraka v večjih mestih po vsej Kitajski izboljšal za 11,4%. Satelitski posnetki NASE kažejo, da se je onesnaženost zraka med pandemijo Covid-19 v glavnih epicentrih (Koreja, Kitajska, Španija, Nemčija in ZDA) zmanjšala za 20–38% . Koeficient dušikovega dioksida se je v Ljubljani in Londonu znižal za okoli 50 %. Čeprav naj bi pandemija COVID-19 zmanjšala onesnaženost zraka in izboljšala biotsko raznovrstnost, pa je vpliv bivanja doma in preventivnih ukrepov pokazal, da je področje ravnanja z odpadki alarmantno. Nezakonito odlaganje odpadkov v obdobju karantene povečalo za 300%. Torej se onesnaževanje ni zmanjšalo, samo preselilo se je na druga področja.
Zanimivo bo videti kaj se bo zgodilo v bodoče, ko bodo vsi ukrepi že odpravljeni. Kar se tiče službenih potovanj (predvsem z zračnim transportom) menim, da se bo njihovo število precej zmanjšalo - kar bo le mogoče se bo izvedlo na daljavo. Druga stvar so pa turistična potovanja. Mogoče so ljudje začeli drugače gledati na vse skupaj, so spremenili svoje prioritete in bodo z letali potovali bistveno manj. Po drugi strani pa se bo življenje lahko hitreje vrnilo na stare tirnice in bodo ljudje ob sprostitvi ukrepov skušali čimprej nadoknaditi vse zamujeno, kar bo ponovno prineslo porast emisij.
V dokumentarnem filmu "Pred potopom" je nazorno prikazan učinek našega dnevnega onesnaževanja na naravo. S prekomerno uporabo fosilnih goriv in izpuščanja emisij toplogrednih plinov v ozračje najbolj škodujemo Grenlandiji, kjer niti led nima več svoje zaščitne bele barve pred soncem, in se zato hitreje topi. V dokumentarnem filmu je koliko ledu se v 5 letih stopi in posledice naraščanja morja na bližja otočja. Zdi se nam, da bo imelo globalno segrevanje posledice nekje daleč in mi tega ne bomo občutili, naši potomci pač. Vendar se motimo. Že sedaj se ljudje iz ogroženih otočij selijo na celine, drugi iz obal v notranjost države, nastaja splošna panika in nasilje, prenatrpanost mest, konflikti, strah ker so bili priča bližajočemu se koncu.
Zdi se, da je imela pandemija Covid-19 le na okolje pozitivne učinke, saj je imela možnost, da si opomore, zaradi nekaj tedenskega zaprta tovarn, manjšega izpusta emisij toplogrednih plinov. Ljudje se niso toliko vozili, saj so delali od doma, otroci so se šolali od doma, trgovine pa so morali poiskati bližje domu, saj je bila prepoved prehoda iz ene občine v drugo.
Voda v kanalih Benetk je postala po dolgih letih spet čista, led je začel postopoma pridobivati nazaj svojo barvo.
Vendar so si žal vsi strokovnjaki enotni, in pravijo, da ljudje ne znamo ceniti, kar imamo, ne dojamemo bližajoče katastrofe, kar smo naravi prihranili z nedelovanjem, bomo izničili 2x hitreje. Pritožujemo se, saj ne moremo v trgovine, na izlete,.. ne razmišljamo pa o tem, kako z vsakih vžigom avtomobila spustimo v ozračje fosilna goriva, ki škodujejo okolju, realno, tudi tovarne, če ne bodo delovale, bodo propadle, milijone ljudi lahko izgubi službe.
195 držav je decembra 2015 v Parizu podpisalo sporazum o podnebnih spremembah. Države so se zavezale, da bodo do leta 2030 zmanjšale uporabo CO2, za 20% energije proizvedli iz nefosilnih virov, da bodo pridobivale energijo s pomočjo sonca in vetra,. Brazilija naj bo poleg zmanjšanja toplogrednih plinov prenehala tudi s požiganjem deževnih gozdov zaradi kmetijskih površin. Indonezija, tako kot Brazilij, krči svoje gozdove zaradi sajenja palmovih dreves in pridobivanja palmovega olja, ki je v vsaki hrani v Ameriki in drugod po svetu. Ne bodo ustavili krčenja gozdov, bodo ga le zmanjšali, in s tem omogočili drevesom, da vpijajo škodljive emisije iz zraka in proizvedejo kisik.
Močno upam, da se bodo države zares držale svojih dogovorov v Pariškem podnebnem sporazumu, vendar že v dokumentarnem filmu vidimo, da je več kot polovica politikov v ZDA zavrača idejo o globalnem segrevanju, in spretno manipulira množico pod seboj, na skrivaj pa pobirajo milijone od fosilnih goriv. ZDA pa kot vemo so največje onesnaževalke ozračja na svetu.
Če smo bili ob prvem valu še evforični, kako je pa Covid situacija vendarle tudi pozitivna z vidika okolja po načelu vsaka še tako slaba stvar je tudi za nekaj dobra, zdaj po letu dni v bistvu ugotavljamo, da če Covid ta trenutek čudežno izgine, predvidevam, da bomo v enem tednu na istem kot smo bili. Človeške navade se niso spremenile, delo od doma se ni obdržalo, če pa že, so se emisije, odpadki povečali doma. Koliko embalaže, energije porabimo več.
Pa odpadnega, infektivnega sanitetnega materiala v zdravstvu, ki ga ni možno, zaradi možnosti prenosa okužbe reciklirati.
Koliko brisov se že naredi vsak dan? In koliko plastičnih rokavic ob tem zamenja? Koliko testnih palč pakiranih v plastičnih vrečkah, ki smo se jih bolj ali manj uspešno znebili v trgovinah? In še in še...
Izpusti toplogrednih plinov so dober pokazatelj vsega kar počnemo, industrijske proizvodnje, prometa, naših življenskih navad,...In sigurno so se v prvem valu znižali na račun ustavitve letalskega prometa in mobilnosti nasploh.
Ta epidemija je morda dober pokazatelj, da zmoremo in da če bi to res želeli lahko spremenimo naš slog življenja. Pred nami so ključna leta !
Kaj nam je prinesel Covid-19? Da smo se za trenutek ustavili in sedaj imamo čas, da premislimo kako naprej. Mediji so poročali o kristalni vodi v beneških kanalih in o obisku delfinov. Splet so preplavile satelitske slike ozračja svetovnih prestolnic in industrijskih naselij. Mesta na Kitajskem je preplavilo modro nebo. Ampak to je le kratkotrajna slika. S prvim zamahom vesla gondole in s ponovnim zagonom tovarn, bo slika kot pred časi. Kar nekaj je še pozitivnih zgodb. Zmanjšalo se je svetlobno onesnaževanje, zaprte so trgovine, nočnega življenja ni. Prav tako se je zmanjšalo zvočno onesnaževanje, saj se je promet tako zračni, cestni kot železniški, zmanjšal le na najnujnejše.
Ni pa vse samo dobro. Covid-19 je povzročil prekomerno uporabo embalaže. Povečala se je prodaja preko spleta, posledično je v obtoku več embalaže. V lokalnem okolju je na račun dostave hrane, prav tako problem embalaža. Velik problem je varnost in zaščita osebja v bolnišnicah, ki na dnevni bazi porabijo enormno količino sanitetnega materiala, prav tako zaščitnih oblek, ki predstavljajo velik problem za okolje, saj niso primerna za predelavo.
Covid-19 je povzročil kar nekaj sprememb v poslovnem svetu. To da nekdo dela od doma, je bilo pred časi mišljeno kot luksuz, sedaj je to že nujno zlo oz. gola realnost. Sigurno na kratek rok odlična rešitev, vendar s časom ugotoviš, da rabiš družbo oz. fizično prisotnost sočloveka. Odtujenost lahko pri človeku sproži depresijo. Veliko ljudi živi samih, nimajo družine in služba jim je edini stik s sočlovekom.
Nemalo zgodb je slišati iz ust delavcev Zveze prijateljev mladine, kako je družine, ki so živele v bedi, Covid 19 še dodatno prizadel. Otroci od kar ne hodijo v šolo ne prejmejo toplega obroka so zaradi stisk staršev še dodatno maltratirani.
Sigurno je Covid-19 prizadel dežele, ki so odvisne od turizma, saj prav turizem zagotavlja njihov obstoj. Vsi vemo, da množični turizem škodi okolju, onesnažuje se zrak, uničuje se infrastruktura, kopičijo se odpadki, po drugi strani pa lokalna skupnost brez turizma ne more preživeti.
Še zdaleč pa Covida-19 ne moremo primerjati s kugo. Kuga je pomorila cele vesi, območja, celine, medtem ko je smrtnost zaradi Covida-19 relativno nizka oz. razpršena po celem svetu. Na račun kuge, so se ljudje preselil, odšli v mesta, zemlja se ni več obdelovala in zarasli so se gozdovi. Območje so zavzele živali, odstrela ni bilo, živali te so se namnožile in tako predstavljajo bojazen za človeka.
Po raziskavah sodeč in osebnem občutku, je vpliv na okolje zelo pozitiven. Kot pravi pregovor,: "Vse kar se sveti, še ni zlato", ima Covid-19 tudi zelo veliko negativnih učinkov na okolje in ljudi. Kvaliteta zraka se je bistveno izboljšala. V New Yorku in Indiji je bilo celo za 50% manj N2O delcev v zraku (Singh. V, Mishra. V, 2021). Vse kot posledica "lockdown-a". Upam, da smo se naučili, da je možno tudi veliko kvalitetnega dela od doma, manj potovanj in manj potrošništva. Rabimo mnogo manj, kot mislimo, da rabimo. Kvalitete vode se je bistveno izboljšala in s tem omogočila ekosistemu oživitev (tudi zaradi manj turistov in hrupa). Ampak, maske in testi so narejeni iz materialov, ki niso biološko razgradljivi. Ljudje komaj čakamo "normalnost", tudi v upanju nizkocenovnih prevozov. Smo se res spremenili ali smo se spremenili samo za dve leti? Gospodarstvo se pobira. Tudi v ZDA In Kitajski, ki sta eni največjih onasneževalcev okolja. Evropejci smo "pridni" in bomo imeli zeleno Evropo. Bojim pa se, da rabimo zeleni Svet.
Covid 19 je sprožil učinek metulja. Če smo na eni strani s svojo odsotnostjo sprožili čiščenje narave (delfini v Benetkah, kristalno čista voda, manj avtomobilov na cestah), smo na drugi strani proizvedli enormno količino dodatne plastike (maske, testi, zaščitna oprema v medicini). Vseeno smo nekaj naredili dobrega, hkrati pa veliko slabega. Narava se je spočila v določenih turistično obleganih mestih, po drugi strani pa vsa ta dodatna plastika, ki se težko reciklira. Zaradi dela od doma in karanten, smo bili primorani naročiti večino stvari preko interneta. S tem smo zmanjšali emisije CO2, ker se nismo sami nekam odpeljali, ampak so nam zadevo dostavili (hrana, obleke, tehnika,…). Zmanjšal se je tudi letalski promet, vendar vseeno premalo, da bi se okolje regeneriralo. Če bi nadaljevali v tej smeri, bi bil napredek viden zelo hitro. Kot je rekla Mojca, upam da se bodo države držale pariškega sporazuma, saj vsaka država znotraj svojega sistema lahko naredi veliko.
Posledic je ogromno, nekaj pozitivnih in veliko negativnih. Poleg vseh smeti, ki jih je pandemija prinesla s seboj, velikokrat slišim o duševnih težavah, s katerimi se bojuje vedno več ljudi, starostna meja se niža vse tja do osnovnošolskih otrok, in taka kriza še nikoli ni bila tako obširna, pustila bo posledice na ogromnem številu družin, ki se bodo poznale še zelo dolgo časa.
Posledice te pandemije bodo za okolje kar velike. Samo koliko odpadkov smo naredili s temi dodatnimi maskami, testi, cepivi in drugimi zdravstvenimi odpadki. Čeprav se je na začetku pandemije govorilo, da smo s tem ko smo omejili gibanje ljudi očistili ozračje, smo po drugi strani proizvedli še enkrat več embalaže za enkratno uporabo. Premalo se ljudje zavedamo pomen našega planeta in premalo naredimo zanj.
Zaradi pandemije, ki je svet čez noč postavila v "on hold" položaj so za nekaj časa zastali tudi največji onesnaževalci, kot sta industrija in transport. Pomemben učinek na okolje ima tudi hrup in zmanjšanje je ugodno vplivalo. Vsi ti učinki so bili zelo hitro vidni po celem svetu.
Po drugi strani pa se je povečala količina embalaže za enkratno uporabo, zdravstveni odpadki, ki zahtevajo posebno obravnavo. Usmerjenost sveta v odpravo pandemije je postala tudi priložnost za nelegalne aktivnosti v naravi. Iz satelitskih posnetkov je razviden poseg v brazilskih gozdovih. Ocenjujejo, da se je krčenje gozdov v prvih štirih mesecih leta 2020 v primerjavi z letom prej povečalo za 55%.
Razumljivo je, da se je svet globalno v zadnjih mesecih posvečal odpravi pandemije. Pomembno pa je, da pereči problem reševanja zemlje z zelenimi dogovori čim prej spet postavimo na prvo mesto, če želimo ohraniti naravo in preživeti na tem planetu.
Pandemija je za okolje prinesla opazen, a kratkotrajen pozitiven učinek. Poročila z vsega sveta kažejo, da so se po izbruhu COVID-19 okoljske razmere, vključno s kakovostjo zraka in kakovostjo vode v rekah izboljšale. Ministrstvo za okolje na Kitajskem je nedavno razkrilo, da se je kakovost zraka v večjih mestih po vsej Kitajski izboljšal za 11,4%. Satelitski posnetki NASE kažejo, da se je onesnaženost zraka med pandemijo Covid-19 v glavnih epicentrih (Koreja, Kitajska, Španija, Nemčija in ZDA) zmanjšala za 20–38% . Koeficient dušikovega dioksida se je v Ljubljani in Londonu znižal za okoli 50 %. Čeprav naj bi pandemija COVID-19 zmanjšala onesnaženost zraka in izboljšala biotsko raznovrstnost, pa je vpliv bivanja doma in preventivnih ukrepov pokazal, da je področje ravnanja z odpadki alarmantno. Nezakonito odlaganje odpadkov v obdobju karantene povečalo za 300%. Torej se onesnaževanje ni zmanjšalo, samo preselilo se je na druga področja.
Zanimivo bo videti kaj se bo zgodilo v bodoče, ko bodo vsi ukrepi že odpravljeni. Kar se tiče službenih potovanj (predvsem z zračnim transportom) menim, da se bo njihovo število precej zmanjšalo - kar bo le mogoče se bo izvedlo na daljavo. Druga stvar so pa turistična potovanja. Mogoče so ljudje začeli drugače gledati na vse skupaj, so spremenili svoje prioritete in bodo z letali potovali bistveno manj. Po drugi strani pa se bo življenje lahko hitreje vrnilo na stare tirnice in bodo ljudje ob sprostitvi ukrepov skušali čimprej nadoknaditi vse zamujeno, kar bo ponovno prineslo porast emisij.
V dokumentarnem filmu "Pred potopom" je nazorno prikazan učinek našega dnevnega onesnaževanja na naravo. S prekomerno uporabo fosilnih goriv in izpuščanja emisij toplogrednih plinov v ozračje najbolj škodujemo Grenlandiji, kjer niti led nima več svoje zaščitne bele barve pred soncem, in se zato hitreje topi. V dokumentarnem filmu je koliko ledu se v 5 letih stopi in posledice naraščanja morja na bližja otočja. Zdi se nam, da bo imelo globalno segrevanje posledice nekje daleč in mi tega ne bomo občutili, naši potomci pač. Vendar se motimo. Že sedaj se ljudje iz ogroženih otočij selijo na celine, drugi iz obal v notranjost države, nastaja splošna panika in nasilje, prenatrpanost mest, konflikti, strah ker so bili priča bližajočemu se koncu.
Zdi se, da je imela pandemija Covid-19 le na okolje pozitivne učinke, saj je imela možnost, da si opomore, zaradi nekaj tedenskega zaprta tovarn, manjšega izpusta emisij toplogrednih plinov. Ljudje se niso toliko vozili, saj so delali od doma, otroci so se šolali od doma, trgovine pa so morali poiskati bližje domu, saj je bila prepoved prehoda iz ene občine v drugo.
Voda v kanalih Benetk je postala po dolgih letih spet čista, led je začel postopoma pridobivati nazaj svojo barvo.
Vendar so si žal vsi strokovnjaki enotni, in pravijo, da ljudje ne znamo ceniti, kar imamo, ne dojamemo bližajoče katastrofe, kar smo naravi prihranili z nedelovanjem, bomo izničili 2x hitreje. Pritožujemo se, saj ne moremo v trgovine, na izlete,.. ne razmišljamo pa o tem, kako z vsakih vžigom avtomobila spustimo v ozračje fosilna goriva, ki škodujejo okolju, realno, tudi tovarne, če ne bodo delovale, bodo propadle, milijone ljudi lahko izgubi službe.
195 držav je decembra 2015 v Parizu podpisalo sporazum o podnebnih spremembah. Države so se zavezale, da bodo do leta 2030 zmanjšale uporabo CO2, za 20% energije proizvedli iz nefosilnih virov, da bodo pridobivale energijo s pomočjo sonca in vetra,. Brazilija naj bo poleg zmanjšanja toplogrednih plinov prenehala tudi s požiganjem deževnih gozdov zaradi kmetijskih površin. Indonezija, tako kot Brazilij, krči svoje gozdove zaradi sajenja palmovih dreves in pridobivanja palmovega olja, ki je v vsaki hrani v Ameriki in drugod po svetu. Ne bodo ustavili krčenja gozdov, bodo ga le zmanjšali, in s tem omogočili drevesom, da vpijajo škodljive emisije iz zraka in proizvedejo kisik.
Močno upam, da se bodo države zares držale svojih dogovorov v Pariškem podnebnem sporazumu, vendar že v dokumentarnem filmu vidimo, da je več kot polovica politikov v ZDA zavrača idejo o globalnem segrevanju, in spretno manipulira množico pod seboj, na skrivaj pa pobirajo milijone od fosilnih goriv. ZDA pa kot vemo so največje onesnaževalke ozračja na svetu.
Če smo bili ob prvem valu še evforični, kako je pa Covid situacija vendarle tudi pozitivna z vidika okolja po načelu vsaka še tako slaba stvar je tudi za nekaj dobra, zdaj po letu dni v bistvu ugotavljamo, da če Covid ta trenutek čudežno izgine, predvidevam, da bomo v enem tednu na istem kot smo bili. Človeške navade se niso spremenile, delo od doma se ni obdržalo, če pa že, so se emisije, odpadki povečali doma. Koliko embalaže, energije porabimo več.
Pa odpadnega, infektivnega sanitetnega materiala v zdravstvu, ki ga ni možno, zaradi možnosti prenosa okužbe reciklirati.
Koliko brisov se že naredi vsak dan? In koliko plastičnih rokavic ob tem zamenja? Koliko testnih palč pakiranih v plastičnih vrečkah, ki smo se jih bolj ali manj uspešno znebili v trgovinah? In še in še...
Izpusti toplogrednih plinov so dober pokazatelj vsega kar počnemo, industrijske proizvodnje, prometa, naših življenskih navad,...In sigurno so se v prvem valu znižali na račun ustavitve letalskega prometa in mobilnosti nasploh.
Ta epidemija je morda dober pokazatelj, da zmoremo in da če bi to res želeli lahko spremenimo naš slog življenja. Pred nami so ključna leta !
Kaj nam je prinesel Covid-19? Da smo se za trenutek ustavili in sedaj imamo čas, da premislimo kako naprej. Mediji so poročali o kristalni vodi v beneških kanalih in o obisku delfinov. Splet so preplavile satelitske slike ozračja svetovnih prestolnic in industrijskih naselij. Mesta na Kitajskem je preplavilo modro nebo. Ampak to je le kratkotrajna slika. S prvim zamahom vesla gondole in s ponovnim zagonom tovarn, bo slika kot pred časi. Kar nekaj je še pozitivnih zgodb. Zmanjšalo se je svetlobno onesnaževanje, zaprte so trgovine, nočnega življenja ni. Prav tako se je zmanjšalo zvočno onesnaževanje, saj se je promet tako zračni, cestni kot železniški, zmanjšal le na najnujnejše.
Ni pa vse samo dobro. Covid-19 je povzročil prekomerno uporabo embalaže. Povečala se je prodaja preko spleta, posledično je v obtoku več embalaže. V lokalnem okolju je na račun dostave hrane, prav tako problem embalaža. Velik problem je varnost in zaščita osebja v bolnišnicah, ki na dnevni bazi porabijo enormno količino sanitetnega materiala, prav tako zaščitnih oblek, ki predstavljajo velik problem za okolje, saj niso primerna za predelavo.
Covid-19 je povzročil kar nekaj sprememb v poslovnem svetu. To da nekdo dela od doma, je bilo pred časi mišljeno kot luksuz, sedaj je to že nujno zlo oz. gola realnost. Sigurno na kratek rok odlična rešitev, vendar s časom ugotoviš, da rabiš družbo oz. fizično prisotnost sočloveka. Odtujenost lahko pri človeku sproži depresijo. Veliko ljudi živi samih, nimajo družine in služba jim je edini stik s sočlovekom.
Nemalo zgodb je slišati iz ust delavcev Zveze prijateljev mladine, kako je družine, ki so živele v bedi, Covid 19 še dodatno prizadel. Otroci od kar ne hodijo v šolo ne prejmejo toplega obroka so zaradi stisk staršev še dodatno maltratirani.
Sigurno je Covid-19 prizadel dežele, ki so odvisne od turizma, saj prav turizem zagotavlja njihov obstoj. Vsi vemo, da množični turizem škodi okolju, onesnažuje se zrak, uničuje se infrastruktura, kopičijo se odpadki, po drugi strani pa lokalna skupnost brez turizma ne more preživeti.
Še zdaleč pa Covida-19 ne moremo primerjati s kugo. Kuga je pomorila cele vesi, območja, celine, medtem ko je smrtnost zaradi Covida-19 relativno nizka oz. razpršena po celem svetu. Na račun kuge, so se ljudje preselil, odšli v mesta, zemlja se ni več obdelovala in zarasli so se gozdovi. Območje so zavzele živali, odstrela ni bilo, živali te so se namnožile in tako predstavljajo bojazen za človeka.